Pred vami je spletni tečaj Brez filtra: resnica o pornografiji, ki je podlaga za delo z mladimi v obliki delavnic od 6. do 9. razreda. 

Tematika pornografije je široka in raznolika. Družba, tudi v Sloveniji, je v zadnjih desetletjih doživela ogromne spremembe. Ljudje še nikoli v preteklosti niso bili tako osamljeni kot danes. To je povezano z razmahom interneta, ki je s seboj prinesel marsikaj, tudi vsesplošno prisotnost pornografije. 

Porast pornografije je povzročil, da postaja družba prežeta s seksualnim popredmetenjem in izkoriščanjem. Na svetovnem spletu je beseda »sex« tretja od najpogosteje iskanih gesel, pri čemer sta pred njo angleški besedi »and« in »the«. To tržišče posledično ustvarja ogromne vsote denarja, kar pornografsko industrijo tudi poganja. Letno namreč ustvari več milijard dolarjev (Jacquinet in Vaux, 2021).

Konec koncev pa je pornografija vpletena v trgovino z ljudmi, izkoriščanje otrok in spolno nasilje (Fradd, 2017).

Po najnovejših podatkih raziskave SAFE.SI imajo otroci prvič stik s pornografijo že v začetku osnovne šole

Carnes (2010) opozarja, da je za najstnike najbolj nevarno obdobje med 12. in 16. letom starosti, saj so možgani takrat še posebej ranljivi in občutljivi na pretirano stimulacijo in posledično dovzetni za razvoj zasvojenosti v prihodnosti.

Kot pravi P. Topić (2015), pornografija namreč pomembno vpliva na pričakovanja in vedenje v spolnosti. Ob tem avtor opozarja, da mladostniki pogosto verjamejo, da je tisto, čemur so priča na internetu, resnično in jim to predstavlja normo.

Kaj pa o tem menijo najstniki? To so jih spraševali v okviru raziskave SAFE.SI. Mladi pravijo, da se jim ne zdi prav, da je pornografija na spletu tako lahko dostopna. Zavedajo se, da jim pornografija lahko škoduje. Menijo, da se iz pornografije lahko učijo o spolnosti, zato se tega načina učenja pogosto poslužujejo. Hkrati se dosti mladih strinja s tem, da pornografija ženske ponižuje ter spodbuja sovraštvo do njih ter vabi k nasilju nad njimi.

Značilnost in nevarnost pornografije je v tem, da čezmerno vzdraži možgane. Naši možgani namreč hrepenijo po novostih, ki jih pornografija zagotavlja s tem, ko ponuja neskončno raznovrstnost novih seksualnih podob. Z vsako novo podobo človekov limbični sistem sprosti val dopamina, ki narekuje, da človek to mora imeti. Z nadaljevanjem novosti se vzburjenje ohranja. Dopamin namreč poganja motor poželenja. Drugi razlog, zakaj pornografija ponuja čezmerno stimulacijo možganov, pa je v tem, da ne postavlja meja, ne določa količine. Obstaja še tretji razlog in ta je povezan s toleranco. Toleranca nastopi, ko človek potrebuje več dejavnosti ali več snovi, da doseže enak občutek. Človek postane s časom vedno bolj toleranten na določene dražljaje. Toleranco se da v primeru pornografije preseči na dva načina. Prvi je s povečanjem količine uporabe, drugi pa s povečanjem intenzivnosti prizorov. Zadnji razlog, zaradi katerega spletna pornografija čezmerno vzdraži možgane, je ta, da je internetna pornografija razpoložljiva na zahtevo. Ko v človekovih mislih vznikne kakšna podoba, ta doživi izbruh dopamina v svojih živčnih poteh. In tako se njegovi možgani spremenijo in sčasoma postane zasvojen z lastno možgansko kemijo.

Pornografija vpliva na človekovo čustvovanje. Človek zaradi uporabe pornografije pogosto občuti tudi krivdo in gnus. M. Fradd (2017) dodaja, da pornografija uničuje tudi empatijo. Če uporabnik pornografije namreč ne zazna uničenja, ki se odvija pred njegovimi očmi, ga tudi v resničnem svetu ne zazna. To kaže na njegovo ujetost v lastnem ugodju.

Videni prizori pri človeku povzročajo fantaziranje in sanjarjenje in se na ta način ohranjajo. Včasih zelo dolgo. Razlog, da se pornografski prizori za dolgo in globoko vtisnejo v spomin, je tudi v tem, da ti močno pritegujejo pozornost. Poleg tega ljudje pornografijo najpogosteje uporabljajo v razmerah prikrajšanosti, kar poveča njihovo motivacijo, pomenljivi zvoki spremljave prizorov vzbujajo močna čustva in s tem spolno slo, uporabniki prizore pogosto gledajo večkrat in pozno zvečer, tik pred spanjem, spanec pa pomembno vpliva na procese pomnjenja.

Pornografija vpliva tudi na človekovo spolnost kot tako. E. Jacquinet, P. de Vaux, idr. (2021) pravijo, da pornografija človeka odvrača od uravnotežene spolnosti. P. Topić (2015) dodaja, da lahko uporaba pornografije privede do erektilne disfunkcije in do težav z bližino, povzroča tudi težave s spolnimi odnosi z resničnimi osebami. Razlog seveda ni v tem, da si človek bližine ali spolnosti ne bi želel, temveč v tem, da se enostavno ne more več vzburiti ob resničnem človeku, saj ob njem stimulacija njegovih možganov ne doseže potrebne intenzivnosti. 

1. Fradd (2017) stoji za trditvijo, da problem pornografije ni v tem, da pokaže preveč, ampak da pokaže premalo. Izjava se sliši naravnost neverjetno. Kako premalo? Premalo česa? Avtor odgovarja, da pokaže premalo človeške osebe. Pornografija namreč seks predstavlja enodimenzionalno, ljudi pa reducira na spolne organe. Ne vsebuje izkušnje resnične intimnosti, po kateri ljudje tako zelo hrepenimo
2. Rupar (2023) pravi, da se je treba z otroki in mladimi o spolnosti pogovarjati kot o ostalih temah, spolne organe pa je potrebno imenovati s pravimi imeni. Odrasli naj bi bili pozorni na priložnosti, ko lahko do tovrstnih pogovorov pride povsem spontano. Dobro je, če so pogovori pogosti in krajši. Seveda pa je treba vprašati tudi za mnenje otrok in mladih in jim ne zgolj vsiljevati svojega pogleda na spolnost, telo in ljubezen.
3. Jacquinet, P. de Vaux, idr. (2021) izpostavljajo učinkovite preventive, ki lahko človeku pomagajo, da ne uporablja pornografije. Te so ukvarjanje s športom, zdravo prehranjevanje, zadostna količina spanja, izogibanje dolgčasu, gospodarjenje s svojim časom, gojenje razvedrila in zdravo sproščanje, vadenje zmernosti, služenje ubogim in grajenje prijateljstev.