Na list napišeš svoje ime – podaš list naprej – nato na vsak listek, ki pride do tebe zapišeš za vsako vrsto “samopodobe” eno pozitivno lastnost v čem ga ti vidiš, da je dober, …

Na njegovi:

• telesna: na njegovi telesni podobi mi je všeč… 
• operativna: Dober je v/ dobro zna…
• družbena: Rad se igram z njim, ker… 
• osebnostna/čustvena: Rad se družim z njim, ker…

Dejavnost z znaki +/ – / =

Ko dobim list nazaj – kako me vidi drugi – dam na mesto – enako, pozitivno ali negativno. 

Če se na družabnih omrežjih pokažem tak kot sem, se obnašam tako, kakršne volje sem – bi dobil +/-/= všečkov, komentarjev, ogenjčkov

Digital é real – YouTube – učitelj mora razložiti, da bo bolj jasno, da gre za širjenje sovražnih/negativnih sporočil in kako lahko vplivajo na veliko ljudi.

Učitelj začne razpravo in učence vpraša, kaj so se naučili iz videoposnetkov, ali so bile zanje nove informacije in ali so zaradi tega razmišljali o drugih načinih, kako tehnologija vpliva na naše vsakdanje življenje. Če se kaj zgodi na internetu, ali to vpliva name v resničnem svetu? Ali ostane na spletu brez posledic?

Učitelj razdeli razred v majhne skupine (2-3 učenci) in jih prosi, naj razmislijo o različnih dejavnostih (igranje video iger, klepet s prijatelji, deljenje fotografij itd.).

Za vsako dejavnost bodo učenci razmišljali tudi o tem, kako pozitivno ali problematično vpliva na realni ali digitalni svet.

Pojasnite, da se morajo primeri, ki jih navajajo, nanašati na njihove izkušnje, na to, kaj počnejo na spletu, in ne na to, kaj drugi morda ali ne smejo narediti narobe. Posebne situacije in ne splošne ideje.

Primeri:

• DELJENJE ZGODB NA INSTAGRAMU
• IGRANJE VIDEO IGER
• USTVARJANJE SELFIJEV
• SPREMLJANJE ZNANIH OSEBNOSTI NA DRUŽABNIH OMREŽJIH
• SPOZNAVANJE/KLEPETANJE Z LJUDMI IZ CELEGA SVETA

Po 10 minutah so skupine povabljene, da delijo svoje dejavnosti ter pozitivne in problematične učinke. Ko vse skupine spregovorijo, če pozitivne in problematične točke niso enake (veliko več pozitivnih kot problematičnih ali obratno), bo učitelj študente spodbudil, da razmišljajo o drugih vidikih, ki jih prej niso upoštevali, tudi če je bilo t za dejavnost, ki jo predlaga njihova skupina.
Namen poskušanja uravnotežiti oba konca je spodbuditi kritično mišljenje in se izogniti kanalizirani razpravi.