Samopodoba je ves čas z menoj, jaz sem njen upravitelj, drugi pa lahko nanjo le vplivajo od zunaj. Zanimivo je, kako se pogosto naša lastna podoba o sebi razlikuje od tistega, kar “vidijo” ali mislijo drugi. Lahko bi tudi rekli, da ima vsak človek več samopodob, ki se oblikujejo za različna področja oz. za različne vloge, vse pa sestavljajo v širšo samopodobo.

Govorimo o pozitivni samopodobi, ki je super, ampak še pomembneje je, da samopodoba temelji na tem, kar je res. Z lažmi si ne moremo dosti pomagati, ker globoko v sebi vemo, da so laži. Ne pomaga torej, da si o sebi mislimo in verjamemo samo najboljše in da zanikamo, kar je slabo, ampak da lahko popolnoma sprejmemo resnico o samem sebi. To daje največjo samozavest. Za dobro počutje v svoji koži torej ni treba zares spremeniti sebe (svoje osebnosti), ampak se sprejeti. Ko sprejmem tudi svoje slabosti, sem močnejši.