Samopodoba za klan

Metode namenjene popotnicam in popotnikom:

 

Tu je nekaj vprašanj za razmislek vpliva socialnih medijev na samopodobo: 

  • Koliko čutijo vpliv socialnih medijev, družabnih omrežij, tik toka, youtuba, influencerk na doživljanje lastne lepote, vrednosti, telesne samopodobe?
  • Kateri so toksični lepotni nasveti?

Filtri na sliki obraza dekleta – posnetek obratnega procesa

Vsak potrebuje en list in en navaden svinčnik. Po dva dijaka se usedeta en nasproti drugega. Eden riše, drugi pa mu daje navodila in opisuje to, kar mora prvi narisati. Opisuje sebe in svojo zunanjo podobo, kot jo sam vidi. (Lahko tudi samo obraz). Ni namen, da risar gleda svoj par in ga riše, ampak da riše čim bolj po navodilih. Navodila lahko izgledajo tako: Nariši rahlo podolgovat obraz, potem brado malo ven, nos je kar dolg, usta so majhna …). Prvi lahko s prstom kaj pokaže in nakaže obliko, ampak ne sme pa sam risati. Ko je risba končana, zamenjata vlogi. Na koncu se vsi usedejo v krog in se skupaj pogovorimo. Kaj smo spoznali? Kaj nas je presenetilo? 

Ali so bila navodila čisto resnična ali se vam zdi, da je bilo kaj pretiravanja?

Pripravimo prostor – stole postavimo v krog in na sredini prižgemo svečko. Če imate možnost, naj mladi vstopijo skozi dvoja vrata ali pa navpično prilepite vrvico, da je vhod razdeljen na dva dela. Na eni strani naj bo napis LEP/A in na drugi POVPREČEN/NA.

Opazujete, skozi katera vrata dijaki vstopajo v prostor. Najbrž bodo zmedeni, morda bo na obrazih presenečenje, čudenje, nezadovoljstvo, da se morajo odločati o tem, skozi kateri del vhoda vstopijo. Napis naj bo dovolj nazoren, da ga bodo opazili, vstopajo naj eden po eden.

Ko pridejo mladi v krog kljub morebitni napetosti najprej zapojte skupaj kakšno pesem in/ali zmolite skupaj. Potem pa začnite pogovor o tem, kaj se je ravnokar dogajalo, ko so vstopali v prostor. Pogovor lahko poteka nekako takole:

  • Ko ste vstopali, ste imeli na voljo dve možnosti. Lahko ste vstopili pri napisu LEP/A ali pa pri napisu POVPREČEN/NA. Odločitev je na videz preprosta. Je bila preprosta?

Nekaj udeležencev prosim, da opišejo kako je v njihovih mislih potekalo to hitro odločanje, kaj so si mislili in kako so se potem počutili.

  • Vas je motilo, da ste se morali odločiti – in da so vas pri tem morda videli še drugi?
  • Ste zadovoljni s svojo izbiro ali bi ob ponovnem vstopu spremenili svojo izbiro?
  • Kdo vas je »ocenil« – kdo je bil tisti, ki vam je dodelil pot? Če menite, da ste izhajali čisto iz sebe – ali bi se enako ocenili, če okrog vas ne bi bilo nikogar drugega?
  • Kako se počutite, kadar vas drugi ocenjujejo? Npr. da bi zdaj eden od vas na vsakega »nalepil« napis LEP/A ali pa POVPREČEN/NA, kakšno počutje bi prevladovalo?
  • Kaj pri neki osebi povzroči, da gre skozi napis LEP/A?
  • Kaj pri neki osebi vpliva na to, da gre skozi napis POVPREČEN/NA?

Ocenjevanje in primerjanje sta med ljudmi pogosta. Nekateri resničnostni šovi temeljijo na tem, da se osebe ocenjuje in primerja (MasterChef, Sanjski moški …). Kaj mislite, kako lahko primerjanje in ocenjevanje vpliva na samopodobo neke osebe?

(Namig: lahko dobro, če je »ocena« višja od pričakovane, in slabo – če bi si želeli več.)

Zanimivo je, da se pred takšnim »ocenjevanjem« in po njem na človeku morda čisto nič bistvenega ne spremeni, ampak se lahko potem povsem drugače počuti v svoji koži. Najbrž bi našli veliko primerov (tudi svojih izkušenj), kako se je počutje nekoga bistveno poslabšalo zaradi kakšnega komentarja, ki morda niti ni bil pošten, lahko je bil pretiran ali delno resničen, morda ni zajel vse resnice … ali pa je bil povsem resničen – in je še vedno ranil. Samopodoba je sicer naša podoba o samih sebi, ampak nanjo (vsaj nekaj časa) zelo vpliva mnenje drugih.

Zanimiva metoda o tem, kako spoznavati kaj rad/a počneš, v čem si dober/dobra je opisana v knjižici Vstani in pojdi (avtorica Urška Mali Kovačič, nepohodljiva mravlja) na strani 56.